Reševanja sporov pred arbitražo poteka podobno kot sodno reševanje sporov, le da je postopek pred arbitražo manj formalen. Arbitraža uporablja veljavno slovensko zakonodajo, kot pravila postopka uporablja Pravilnik o Arbitraži pri Zavarovalni Triglav in Zakon o arbitraži ter smiselno Zakon o pravdnem postopku, lahko pa odloča tudi po načelu pravičnosti, če jo stranki za to izrecno pooblastita. Praviloma se oškodovanec oziroma zavarovanec še pred sklenitvijo arbitražnega sporazuma neposredno z vložitvijo tožbe obrne na arbitražo ter predlaga toženi stranki, to je Zavarovalnici Triglav sklenitev arbitražnega sporazuma. Če se tožena stranka strinja s pristojnostjo arbitraže, podpiše arbitražni sporazum, imenuje arbitra in odgovori na tožbo. Postopek se nadaljuje z ustno obravnavo, po potrebi z ogledom kraja škodnega dogodka ter zaključi z izdajo arbitražne odločbe.
O sporni zadevi odloča senat treh arbitrov, pri imenovanju arbitrov pa imajo odločilno vlogo stranke. Vsaka stranka imenuje enega arbitra s Stalne liste arbitrov, na kateri so arbitri izmed predsednikov arbitražnih senatov, občanov in delavcev Zavarovalnice Triglav. Za arbitra ne sme biti imenovana oseba, ki opravlja delo v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, na katero se spor nanaša, oseba, ki vodi oziroma je odgovorna za organizacijsko enoto oziroma področje dela v Zavarovalnici Triglav, na katero se spor nanaša in oseba, ki je že sodelovala v predhodnem postopku. Predsednika arbitražnega senata imenuje predsednik arbitraže.
Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže. Pravna vrednota arbitraže je mirno reševanje sporov, zato arbitražni senat vsako ustno obravnavo začne z možnostjo sklenitve poravnave med strankama. Če do poravnave ne pride, arbitražni senat skrbno izpelje dokazni postopek in ob uporabi materialnega prava dokončno odloči. Stranka lahko ves čas postopka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Arbitražni postopek je enostopenjski. Arbitraža izda arbitražno odločbo, ki ima učinek pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši.
Na predlog strank se lahko pri arbitraži izpelje tudi posredovalni postopek, v katerem posrednik, ki je vrhunski strokovnjak s pravnega področja in ga imenuje predsednik arbitraže izmed predsednikov arbitražnih senatov, pomaga strankam doseči poravnavo. Posrednikova naloga je, da prouči navedbe in predloge strank ter druge okoliščine primera in nato strankam posreduje pisni predlog poravnave. Posrednik praviloma organizira srečanje oziroma sestanek s strankami. Stranke lahko ves čas postopka odklonijo nadaljnje sodelovanje. Če stranke predlagano poravnavo sprejmejo, ima ta značaj izvensodne poravnave, predvidena pa je tudi možnost, da dobi učinek arbitražne odločbe. Posredovalni postopek je neodvisen od morebitnega arbitražnega postopka v isti stvari, postavljena pa je tudi omejitev za sodelovanje posrednika v arbitražnem postopku.
Arbitražni sporazum mora biti sklenjen pisno (na primer z izmenjavo pisem, elektronske pošte in podobno). Arbitražni sporazum med zavarovalnico ter oškodovancem oziroma zavarovancem, ki je potrošnik, mora biti napisan v posebni listini, ki jo potrošnik lastnoročno podpiše. Praviloma se potrošnik neposredno z vložitvijo tožbe obrne na arbitražo ter predlaga zavarovalnici sklenitev arbitražnega sporazuma. V tem primeru se arbitražni sporazum sklene na posebnem obrazcu, ki ga sestavi arbitraža, ki ga nato pošlje obema strankama v podpis.
Arbitražni postopek za zavarovalnico ni obvezen in je prostovoljen za obe stranki. Če zavarovalnica ne soglaša z arbitražnim postopkom, mora svojo odločitev pisno obrazložiti. Če zavarovalnica ne podpiše arbitražnega sporazuma oziroma ne soglaša s predlogom za sklenitev arbitražnega sporazuma v roku, ki je določen za odgovor na tožbo, in dodatnem roku 15 dni po pozivu tajnika arbitraže, tajnik arbitraže z dokončnim sklepom ugotovi, da arbitraža ni pristojna za odločanje in zavrže tožbo.
Arbitražni postopek je brezplačen, saj zanj ni treba plačati nobenih taks. Če stranka predlaga izvedbo dokaza z zunanjim (sodnim) izvedencem ali drugim zunanjim strokovnjakom, mora založiti predujem za izvedbo tega dokaza.
Stranka se v arbitražnem postopku lahko zastopa sama ali jo po pooblastilu zastopa odvetnik ali drug pooblaščenec, ki ima poslovno sposobnost.
Pri imenovanju arbitrov imajo odločilno vlogo stranke. Vsaka stranka imenuje enega arbitra s Stalne liste arbitrov, predsednika arbitražnega senata pa imenuje predsednik arbitraže.
Za vprašanja postopka odločanja arbitraža uporablja Pravilnik o Arbitraži pri Zavarovalni Triglav in Zakon o arbitraži ter smiselno Zakon o pravdnem postopku. Arbitraža lahko odloča tudi po načelu pravičnosti, če jo stranki za to izrecno pooblastita. Reševanje sporov pred arbitražo poteka podobno kot sodno reševanje sporov, le da je postopek pred arbitražo manj formalen in bolj prijazen do strank. Stranki lahko ves čas postopka navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, arbitraža pa sme izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so ti dokazi pomembni za odločitev.
Arbitražni postopek se začne s tožbo oškodovanca oziroma zavarovanca, na katero zavarovalnica poda odgovor. Postopek se nadaljuje z ustno obravnavo, z zaslišanjem strank, izvedencev in prič, lahko pa tudi z ogledom kraja škodnega dogodka.
Pravna vrednota arbitraže je mirno reševanje sporov, zato arbitražni senat vsako ustno obravnavo začne z možnostjo sklenitve poravnave med strankama. Če do poravnave ne pride, arbitražni senat skrbno izpelje dokazni postopek in ob uporabi materialnega prava dokončno odloči z izdajo arbitražne odločbe. Arbitražna odločba ima učinek pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši.
Zoper arbitražno odločbo pritožba ni možna, mogoče pa jo je izpodbijati s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe pri pristojnem sodišču v rokih in iz razlogov, ki jih določa Zakon o arbitraži.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti vse njene stroške. Če stranka v postopku deloma uspe, ima pravico do povrnitve sorazmernega dela stroškov postopka.
Tožba mora obsegati:
Tožeča stranka tožbo vloži:
